Najbolj odkrite laži, ki ste jih kdaj slišali…

SE ŽIVLJENJE RES ZAČNE PRI 40-IH?

22.03.2015 · 1 komentar

Sedela sem na kavču, pila kavo in klepetala, medtem ko so se najini mulci „trenutno“ zadovoljno igrali.

Prijateljica bo čez 14-dni dopolnila 40 let.

„No, kakšni so občutki ob letošnjem prelomnem rojstnem dnem?“ vprašam. Sama bom 40 let dopolnila avgusta, tako da nabiram vse potrebne informacije kot priprava na dan D.

„No, vsaj veš – povečini dobri“ mi odgovori.

Pogovor sva nadaljevale o tem, koliko veliko žensk cveteti v svojih 40-ih in 50-ih in se dotaknile naših strahov povezanih s staranjem, ki večinoma izhajajo iz obsedenosti naše kulture z mladostno lepoto.

„Večinoma, predvsem težko dojemam, kako hitro beži čas“ nadaljuje.

“Vem. Kako se je to zgodilo? Čisto zares, kako?“ jo vprašam in pri tem zmajujem z glavo. “Mislim, jaz se še vedno počutim, kot da sem približno 20,” rečem. “No, včasih 29 ali 30, ampak večinoma pa okoli 20.”

Nato sva bile grobo odrezane od svojih eksistencialnih razglabljanja, ker so se mulci preoblikovali od malih (in malo manj malih) civilnih ljudi, v kričeče, jokajoče naporneže. Vendar, pa je tema staranja še naprej pronicala v moje misli.

Kadarkoli se prestrašim staranja, se spomnim dedka, ko je dopolnil 81 let. Ob pogovu o svojih prigodah je, kar naenkrat vzdihnil: „O, ko bi bil ponovno 70“.

Ja, namignil je, da bi bilo fino ponovno imeti 70 in ne, ni se šalil, to je dejansko tudi mislil, saj je bil v svojih 70-ih nadvse aktiven; predavanja, pohodništvo, potovanja, kar so mu 80-ta vzela.

„Jaz se pa še vedno počutim 20 znotraj sebe“ je priznala teta.

Dedi se je zasmejal in končal: „Jaz tudi“.

Pogledala sem tega človeka, njegov naguban obraz, njegove roke polne starostnih peg, ki mirno sedi na stolu nasproti mene. Imel je zanimivo življenje in dobro starost, vendar ni mogoče zanikati, da je v zadnjem delu svojega življenja.

A, dedi se je znotraj sebe še vedno počuti kot komaj odrasli najstnik.

Trenutek zamrznjen, to se zgodi, ko izveš za pritajeno, sveto resnico: večina odrasli se ne počuti kot odrasli.

Takrat sem imela „komaj“ 33 let, kar se sedaj zdi brezupno mladostno. Moja lica so bila gladka. In nisem imela, tega trmastega narekovaj med mojimi očmi, katerega uspem včasih opaziti, ko spravljam otroke spat.

Štirideset. To ni starost, še posebej, če se spomnim, dedkovih besede, “Oh, da bi imel še enkrat 70″. Ampak definitivno nisi več mlad. Štirideset pomeni, da si lahko odkrito priznam „sem odrasla“. Samo a, ne bi bilo potrebno imeti vse stvari, občutke v predalčkih do sedaj? A, se ne bi bilo dosedaj že potrebno naučiti se vdati v usodo? In kaj, pa tisto hrepenenje? Ter ne nazadnje, ne bi bil že čas za uravnoteženja mojega bančnega računa? Ali niso to stvari, ki naj bi jih imel odrasel urejene?

Ne bom lagala – 40 let, prav nič mi ni do njih. To pomeni, da sem prav tak smrtnik kot drugod po svetu. To pomeni, da sem res vsako leto starejša, in da bom enkrat umrla. To pomeni, da verjetno ne bo uspela uresničiti vsega kar imam na seznamu želja s pripisom „pod 40″. To pomeni, da seveda, če bom imela srečo, je šele polovica mojega življenja za mano in da ga polovica še vedno prihaja. To pomeni, da sem imela že na stotine izbir, ki so me pripeljale do tega trenutka, do tega življenja, ki je sicer dobro, vendar ne prekipeva več od tistega začetnega navdušenja.

Če bom imela srečo, morda nekega dne rečem, “Oh, da bi imela še enkrat 70.” Ko bom 70 let, bom verjetno rekla, “Oh, da bi imela še enkrat 40.” Mislila bom nazaj na to zasedeno fazo življenja, ko so bili otroci mladi in glasni. Na čas norih odločitev in norih želja. Na čas, ko sem začela ponovno pisati in ne me spraševati za povod. Na čas, ko je življenje kaotično, žongliranje s časom.

Štirideset. Starejša sem kot sem bila kdaj koli in hitrost časa je zaskrbljujoča.

Ampak, vedno obstaja tisti „oh, 40…prinesi mi jih nazaj“

  • Share/Bookmark

Kategorije: to se govori
Tagano: ,



1 odgovor ↓

  • Skeletor // 22.03.2015 03:56

    Da se počutiš kot 20 letnik je samo slaba tolažba nas 40+, ki ne drži. V očeh najstnika si star, če hočeš ali nočeš. Tisti ki se pri 40 oblačijo in obnašajo kot 20 letniki so zame smešni. Sploh ženske izstopajo, moški še ne toliko…
    Kar se zdravja tiče, ti lahko povem, da gre po 40 samo še navzdol. Pa te nočem kaj strašiti.
    V glavnem, ko dopolniš 40 let, se sicer ne zgodi nič, je pa dejstvo, da je z nekaj sreče prva polovica mimo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !